N O V O … v šolskem letu 2014/2015
Nosilec izbirnega predmeta: Zdenko GORIŠEK
Okoljska vzgoja se v programu OŠ pojavlja kot medpredmetno področje, to pomeni, da jo lahko vključujemo v poučevanje posameznih predmetov in v dneve dejavnosti. Predmet povezuje in nadgrajuje znanja različnih naravoslovnih in družboslovnih predmetov v obveznem programu osnovne šole.
Okoljska vzgoja je triletni predmet v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju v obsegu 35 ur. Izvedba predvideva učne skupine učencev, v katerih so učenci od 7. do 9. razreda.
Okoljsko vzgojo pojmujemo kot vzgojo odgovornosti do vseh živih bitij in vzgojo za trajnostno prihodnost. To pomeni, da ne gre v prvi vrsti za posredovanje številnih novih znanj v smislu spoznavanja okolja, ampak za usposabljanje učencev, da bodo globlje razumeli okoljske pojave in probleme, njihove vzroke in načine reševanja, vključno s tveganji, ki nastajajo ob izkoriščanju naravnih virov.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci:
• se ob neposrednem stiku z naravnim okoljem zavedo njegove vrednosti, pa tudi ranljivosti, razvijejo občutek za lepo in vredno v okolju, ljubezen in občudovanje ter željo po ohranjanju okoljskih vrednot;
• spoznajo, da je večina okoljskih problemov posledica človekovih posegov v naravne procese;
• razumejo prepletenost vidikov (ekoloških, tehniških, ekonomskih, družbenih, psiho-loških …) pri nastanku, zaostrovanju in reševanju okoljskih problemov;
• poznajo in povežejo najpomembnejše podatke o stanju okolja v domačem okolju, v Sloveniji in svetu ter trende na tem področju;
• razumejo povezanost in soodvisnost med zdravjem in dobrobitjo ljudi ter zdravjem okolja oziroma planeta;
• spoznajo pomen in načine varčevanja in gospodarnega ravnanja z naravnimi viri;
• spoznavajo in analizirajo konfliktne interese, ki nastajajo ob izkoriščanju omejenih naravnih virov;
• se naučijo kritično razmišljati, tehtati različne poglede, upoštevati argumente več strani in predlagati rešitve;
• se zavedajo pomena spremembe življenjskega sloga in skupnih (krajevnih) akcij pri reševanju okoljskih problemov;
• razvijajo osnovna stališča in vrednote (spoštovanje naravne in kulturne dediščine, obzirnost, varčnost, solidarnost), potrebne za varovanje in izboljšanje (svojega neposrednega in širšega) okolja ter za njegovo ohranjanje prihodnjim rodovom;
• razvijajo dinamične lastnosti (iniciativnost, samostojnost) in zmožnost za akcije, ki izboljšujejo okolje ter uveljavljajo trajnostni (sonaravni) način življenja;
• v pogledu na okoljske procese začnejo povezovati perspektivo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti;
• primerjajo in vrednotijo različne okolju bolj ali manj prijazne načine zadovoljevanja potreb;
• se učijo razmišljati o posledicah današnjega ravnanja za prihodnost, ustvarjati različne – alternativne zamisli prihodnjega razvoja in življenja ter načine uresničevanja teh zamisli v demokratični družbi (argumentiranje, pogajanje, vpliv društev, civilne družbe, predpisov …).
IZVEDBA IZBIRNEGA PREDMETA
Na razpolago je osem vsebinskih sklopov. Vsebinski sklopi Voda, Zrak, Energija, Tla in Biotska
raznovrstnost predstavljajo prvo raven, vsebinski sklopi Okolje kot povezan sistem, Okolje
včeraj, danes, jutri ter Okolje in način življenja pa drugo raven. V vsakem šolskem letu učitelj,
skupaj z učenci, izbere probleme iz dveh sklopov, enega iz vsebinskih sklopov prve ravni, drugega pa iz vsebinskih sklopov druge ravni, in ju obravnava v tem šolskem letu.
METODE DELA
Osrednjega pomena je ustvarjanje okoljsko pomembnih izkušenj v lastnem okolju in skupinsko sodelovalno učenje.
Od metod dela so posebno pomembne:
– vodene razprave in diskusije, debate okoljskih problemih, razprave o nasprotujočih si vprašanjih, možganska nevihta, vloge posameznikov…
– problemski pouk,
– projektno učno delo,
– simulacija izbranih, okolju pomembnih kompleksnih sistemov,
– izdelava didaktičnih iger,
– opazovanje in eksperimentiranje,
– igre vlog kot dialog predstavnikov različnih okoljskih interesov, dramatizacija,
– okoljsko pomembne akcije v domačem kraju,
– gozdne učne poti, tabori, ekskurzije, terensko delo…
– uporaba različnih virov informacij,
– intervju, anketa…
VSEBINE IN DEJAVNOSTI
1. Vsebinski sklop: VODA
– pomen vode z biološkega, gospodarskega, kulturno-estetskega vidika,
– morje,slapovi, izviri,
– voda v gospodinjstvih, v kmetijstvu, v industriji,
– rekreacija danes in nekoč,
– vrste onesnaženja voda, posledice za živa bitja, posebej za zdravje ljudi,
– stanje zalog čiste vode,
– posegi kot namakanje, izsuševanje, regulacije,
– kaj lahko storim jaz,mi – skupaj,
– moja šola, moj kraj …
2. vsebinski sklop: ZRAK
– rastlinski in živalski svet ob avtocestah, poklicne bolezni…,
– prašne usedline, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov dioksid, ogljikovodiki, ozon,
– industrija, promet, pridobivanje energije,
– emisija, transmisija, imisija,
– elektroenergetika, industrija, široka potrošnja, promet,
– kdo je lastnik zraka,
– TE Trbovlje, Šoštanj, TGA Kidričevo, JE Krško…,
– Izgradnja toplovodnih omrežij, čistilne tehnologije, kakovostnejša goriva (sončna energija, obnovljivi viri),
– promet, sanitarne vode,
– Šaleška dolina, Mežiška dolina,
– Ozonska luknja, toplogredni učinki…
3. vsebinski sklop: ENERGIJA
– človek in energija, pridobivanje energije iz hrane, ohranjanje energije in stalne temperature telesa,
– energijski viri: fosilna goriva(premog,nafta, zemeljski plin), alternativna goriva (sončna energija, energija vetra, energija bibavice),
– dostopnost in zaloge energije, cene pridobivanja energije, načini izrabe vira energije,
– posledice uporabe posameznih virov energije,
– naprave, ki jih potrebujemo za pretvorbo energije,
– obremenjevanje okolja s procesom za pretvorbo energije in produkti pretvorbe energije,
– oblike energije, ki jo uporabljamo,
– načini uporabe energije,
– načini varčevanja z energijo, projekti varčevanja v šoli in doma,
– jedrska energija – energija prihodnosti…
4. vsebinski sklop: TLA
– proizvodnja hrane, vzdrževanje vodnega režima, stabilnost prehranjevalnih verig, vir mineralov, vpliv na globalne cikle (CO2, voda…),
– izraba prostora, Dravsko polje, Pomurje…
– proces nastanka tal, razvoj človeške civilizacije je povezan z izrabo tal(kmetijstvo, industrijska revolucija),
– urbanizacija okolja,
– planiranje, kmetijske tehnike, varčevanje s prstjo, načrtovanje rabe prostora in tal,
– razvoj biološko-ekološkega kmetijstva…
5. vsebinski sklop: BIOTSKA PESTROST
– biotska pestrost, raznolikost osebkov, pasme, sorte, rase,
– koliko je živih bitij na Zemlji,
– pestrost ekosistemov v Sloveniji in v svetu (tropski gozd in koralni grebeni),
– kulturna krajina,
– izumiranje vrst, sort, pasem,
– vpliv intenzivnega kmetijstva, onesnaževanja in lova,
– širjenje mest, kmetijskih površin, prometnic, sekanje tropskih gozdov in tajge,
– neznane koristne rastline in živali, naravna dediščina,
– genski inženiring, biotehnologija,
– genske banke, gospodarjenje z območji zunaj naravnih parkov, žive meje, naravni in krajinski parki.
6. vsebinski sklop: OKOLJE KOT POVEZAN SISTEM
– kroženje snovi in vode, pretok energije, prehranjevalne verige,
– naravne nesreče (Černobil…),
– Mežiška dolina, Anhovo,
– moje mesto (vas) nekoč in danes,
– potrošništvo, reklame,
– nerazviti in razviti svet, razslojevanje prebivalstva,
– izkoriščevalski, varovalni, soodvisni odnos,
– trajnostni razvoj…
7. vsebinski sklop: OKOLJE VČERAJ, DANES, JUTRI
– kmetijsko, urbano in informacijsko obdobje,
– sodobna civilizacija in okolje – razvoj prebivalstva in porabe naravnih virov,
– okolje in razvojna protislovja Slovenije,
– zakonodaja, ekonomska prisila, demokratični procesi odločanja, vzgoja in izobraževanje,
– okolje in razvoj Slovenije,
– prihodnost človeštva in okolje.
8. vsebinski sklop: OKOLJE IN NAČIN ŽIVLJENJA
– vpliv različnih načinov prevoza, rekreacije, čiščenja, ogrevanja na okolje,
– poraba naravnih virov in vpliva na okolje,
– primerjava ekološke sledi med prebivalci razvitih in nerazvitih držav,
– življenjski ciklus predmetov – od začetka prek uporabe do konca, odpadki,
– odnos med potrošniki in proizvajalci,kako do okolju prijaznejših izdelkov,
– človekove potrebe,
– vrednote…
