Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Vabimo vas k ogledu proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili učenci naše šole.
Objavljamo tudi posnetek druge predstave:
Februarska Aškerčeva lučka
Danes vam dajem nalogo. Ob koncu februarske lučke želim, da sami ugotovite, kaj je bil moj namen povedanega oziroma napisanega. Verjamem, da vam uspe.
Kolikokrat do sedaj ste se že potrudili in s kakšnim drobnim, skromnim načinom koristno poskrbeli ali za domače ali za prijatelje, sošolce ali neznance? Verjamem, da ste to že naredili. Ste kasneje kaj pričakovali v zameno? Ste jim omenili, da to delate za njih, da jih osrečite? Mogoče ja, mogoče ne. Poskusite sedaj drugače, seveda, če še niste. Vsaj nekajkrat na teden, če že ne vsaki dan, naredite nekaj lepega, majhnega za nekoga in tega ne omenjajte nikomur. Naj bo to vaša skrivnost. Opazujte, kako se boste počutili po tem, ko boste za nekoga nekaj naredili. Kako se boste počutili, ko nihče ne bo vedel, da ste bili vi? Kako se boste počutili, ko vi ne boste pričakovali nič v zameno? Opazujte se. Verjamem, da vam bo nov način delovanja všeč tako, da brez tega enostavno ne boste želeli več živeti.
Zakaj se ob tem, ko nekomu nekaj damo in nič ne pričakujemo, počutimo tako dobro? Prisluhnite starodavni resnici, ki pravi: »Kadar iščeš srečo za druge, jo boš našel sam.« Bodite še eden izmed mnogih, ki občuti srečo s tem, da daje.
Občutili boste tisti občutek sreče, ki ga mogoče premalokrat poznamo, vsaj v današnjih časih. In ko bo v vas ta občutek, se boste počutili svobodnega, lahkotnega. Opazili boste tisto, kar prej mogoče niste, saj je bilo samo po sebi umevno. Mogoče boste na poti v šolo opazili drevo, ki raste že leta tam, a vi ga boste prvič ozrli in občudovali njegovo deblo, liste, krošnjo. Mogoče boste v šoli opazili sošolko, sošolca in njegove lepe oči ali lase, ki jih prej niste. Mogoče boste na poti iz šole opazili oblake, kako se premikajo po nebu in spreminjajo oblike. Mogoče boste zvečer objeli starše, ker jih že dolgo niste. Mogoče kaj drugega, a občutili boste nekaj pri srcu. To vem zagotovo.
Kajti ko smo pripravljeni odpreti srce nekomu drugemu, se tudi naše srce odpre samo od sebe.
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Na našo srečo!
Katja Pristušek
Se počutiš osamljeno? Imaš preveč skrbi?
Šola v naravi 6. r – 4. in 5. dan
Šola v naravi 6. r – 4. dan
Zjutraj so nas ob pol osmih budili učitelji, včasih pa smo bili deležni zgodnejšega izvirnejšega bujenja: mene so danes prijatelji napadli z blazinami in imeli smo “povšter bitko”.
Na smučišču je bilo precej ledeno, zato so bili tudi zdrsi pogostejši. “Buške? Ne!” Vsakodnevno smučanje je nekaterim pridelalo bolečine v mišicah.
Danes smo se lotili pisanja staršem.
Pred večerjo smo imeli tekmovanje v tišini na dolge proge.
Veseli smo bili podeljenih sladkih nagrad za najbolj izvirno predstavitev sob in za zmago v igri Male sive celice.
Še žreb tekmovalnih številk za naslednji dan in PLES!
Tilen, Jure in Leon, 6. b
Šola v naravi 6. r – 5. dan
Pakiranje… tekma… razglasitev rezultatov in podelitev nagrad… kosilo… odhod domov.
Nekateri bi še ostali, drugi so komaj čakali objema staršev, vsi pa so se vrnili polni spominov na bogate izkušnje šole v naravi.
Oglejte si posnetek celotne šole v naravi. Objavljamo pa tudi galerijo vseh slik: https://photos.app.goo.gl/uVb9tQu5gPBAe1Vs5
Šola v naravi 6. r – 3 dan
Za nami je že tretji dan zimske šole v naravi. Prebudili smo se nekoliko utrujeni, vendar je našo utrujenost hitro zamenjalo navdušenje na smučišču. Veliko nas je namreč preizkusilo novo štirisedežnico.
Po odličnem kosilu (»pomfi«” in »nageci«) smo še malo uredili sobe, saj je sledilo ocenjevanje.
V popoldanski delavnici smo se preizkusili v kvizu Male sive celice. V večernem programu pa smo se zabavali ob predstavitvah sob.
Naida Husić
