Se radi zatečete k izgovorom? Nisem imel časa, da bi se učil in naredil nalogo. Ves dan nas ni bilo doma in nisem naredil plakata. Na primer.
Radi s prstom kažete na druge? Ona, on je kriv, da je to tako. Saj, če bi on, ona drugače ravnal-a, bi tudi jaz.
Se kdaj smilite sami sebi? Si rečete:« Joj, koliko se imam za učit. Joj, koliko naloge imamo pri angleščini, pa še trening in glasbena, kako bom vse to uredil?«
Ste na katero vprašanje odgovorili pritrdilno? Seveda, vsi kdaj iščemo izgovore, kažemo s prstom na druge in tudi smilimo se sami sebi kdaj. Čeprav bi bilo bolje, da tega ne bi počeli, bi to počeli čim manjkrat, ali bi to znali prepoznati in spremeniti. Temu nekoristnemu vedenju, ki ga vsakdo izmed nas kdaj igra, rečemo igranje vloge žrtve.
Zakaj je igranje vloge žrtve nekoristno?
Kadar igramo vlogo žrtve smo nemočni, obupani, se ne počutimo dobro in smo neaktivni. Ne naredimo nič oziroma skoraj nič, da bi nam bilo bolje. Ves čas iščemo izgovore, kažemo s prstom na druge, ali se smilimo sami sebi, lahko tudi prelagamo odgovornost.
Če se vrnem na zgornje primere. Vemo, da čas za nalogo je, samo potrebno si ga je vzeti. Da najbrž res niste bili ves dan od doma, da ne bi uspeli narediti svojih obveznosti, a dan ima 24 ur. Veste tudi, da če se učite sproti, je časa za učenje vedno dovolj. Vemo, da ko rečemo:« On me je razjezil.« To ne drži, saj smo mi tisti, ki smo mu dovolili, da nas je razjezil. Še bi lahko naštevala, a verjamem, da razumete, kaj želim povedati.
Kaj lahko storimo, da se bomo bolje počutili? Prevzeti moramo 100 odstotno odgovornost zase in za svoje vedenje. Takrat se bomo ponovno počutili svobodni, spet bo v nas upanje, da se bo nekaj premaknilo na bolje, spet bomo šli v akcijo.
Pomagamo si lahko s tem, da si začnemo postavljati dobra vprašanja kot so:
Kako lahko rešim situacijo? Kako se lahko sedaj počutim bolje? Kaj se lahko iz tega naučim? Kako sem lahko še boljša? Kaj lahko naredim drugače?
Izogibati se je potrebno slabim vprašanjem: Zakaj se to dogaja meni? Zakaj ravno jaz? Spet jaz? Ravno sedaj?
Ta vprašanja te vrnejo v vlogo žrtve, ponovno se smiliš sam sebi, iščeš izgovore, kažeš s prstom na drugega in nič ne narediš za spremembo.
Verjamem, da boste od danes naprej bolj pozorni, kdaj igrate vlogo žrtve, jo znali prepoznati in hitro izstopiti iz nje s postavljanjem dobrih vprašanj.
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Na dobra vprašanja!
Katja Pristušek
