Select Page

Novembrska Aškerčeva lučka 2024

Verjamem, da si vsak izmed nas želi biti iz dneva v dan boljša verzija sebe. Kakšen dan nam to uspeva bolje, kakšen dan malo manj. Kaj lahko storimo, da bo več tistih dni, ko nam bo uspevalo bolje? Enostavno. Skušajmo nadzorovati svoje misli. Večkrat na dan se vprašajmo: » O čem sedaj razmišljam? Kako se pri tem počutim?« In če se pri tem počutimo slabo, prepoznamo misel, se ji zahvalimo in jo spustimo, jo odslovimo. Na njeno mesto prikličemo drugo misel ob kateri se bomo počutili prijetno. Npr.: »Tega ne zmorem.« Ob tem se ne počutimo dobro. Zato misel prepoznamo, se ji zahvalimo, jo spustimo, odslovimo. Nadomestimo jo z mislijo: »Zmorem, potrudil se bom.« Seveda bo potrebna vaja. A vse se da, če se hoče. 

Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano! 

Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe. 

Katja Pristušek 

Oktobrska Aškerčeva lučka

Ste kdaj razmišljali o porazu? Seveda. Vsi smo. Ali se zavedate, da je poraz le utvara? Kako, me sprašujete? Nihče ni nikdar v ničemer poražen. Vse, kar storimo, povzroči določeno posledico. Če se poskušamo naučiti, kako podati ali braniti žogo pri nogometu ali rokometu, na primer, pa nam to ne uspe, smo žogo zgrešili, takrat nismo poraženi. Enostavno povzročili smo posledico. Kadar dobite slabšo oceno, niste poraženi, ne, povzročili ste posledico. Resnično vprašanje se skriva v tem, kaj storimo s posledicami, ki jih povzročimo. Pri nogometu ali rokometu bi lahko jamrali, da smo poraženci, lahko pa rečemo: » Daj, podaj še enkrat in še enkrat.« Dokler nam ne uspe. Pri ocenah lahko tarnate, da se vam je zgodila krivica, da je snov težka, da niste imeli časa. Lahko pa se usedete za knjige in se snov naučite in ocene popravite.

Poraz je sodba. Je zgolj mnenje. Izhaja iz naših strahov, ki jih je mogoče odstraniti z ljubeznijo. Ljubeznijo do samega sebe. Ljubeznijo do tega kar počnemo. Ljubeznijo do drugih. Ste že slišali staro modrost: » Strah je potrkal na vrata. Ljubezen je odprla in zunaj ni bilo nikogar.«

Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!

Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.

Katja Pristušek

Aprilska Aškerčeva lučka

https://youtu.be/41SHNdVhJSk

Se radi zatečete k izgovorom? Nisem imel časa, da bi se učil in naredil nalogo. Ves dan nas ni bilo doma in nisem naredil plakata. Na primer.

Radi s prstom kažete na druge? Ona, on je kriv, da je to tako. Saj, če bi on, ona drugače ravnal-a, bi tudi jaz.

Se kdaj smilite sami sebi? Si rečete:« Joj, koliko se imam za učit. Joj, koliko naloge imamo pri angleščini, pa še trening in glasbena, kako bom vse to uredil?«

Ste na katero vprašanje odgovorili pritrdilno? Seveda, vsi kdaj iščemo izgovore, kažemo s prstom na druge in tudi smilimo se sami sebi kdaj. Čeprav bi bilo bolje, da tega ne bi počeli, bi to počeli čim manjkrat, ali bi to znali prepoznati in spremeniti. Temu nekoristnemu vedenju, ki ga vsakdo izmed nas kdaj igra, rečemo igranje vloge žrtve.

Zakaj je igranje vloge žrtve nekoristno?

Kadar igramo vlogo žrtve smo nemočni, obupani, se ne počutimo dobro in smo neaktivni. Ne naredimo nič oziroma skoraj nič, da bi nam bilo bolje. Ves čas iščemo izgovore, kažemo s prstom na druge, ali se smilimo sami sebi, lahko tudi prelagamo odgovornost.

 Če se vrnem na zgornje primere. Vemo, da čas za nalogo je, samo potrebno si ga je vzeti. Da najbrž res niste bili ves dan od doma, da ne bi uspeli narediti svojih obveznosti, a dan ima 24 ur. Veste tudi, da če se učite sproti, je časa za učenje vedno dovolj. Vemo, da ko rečemo:« On me je razjezil.« To ne drži, saj smo mi tisti, ki smo mu dovolili, da nas je razjezil. Še bi lahko naštevala, a verjamem, da razumete, kaj želim povedati.

Kaj lahko storimo, da se bomo bolje počutili? Prevzeti moramo 100 odstotno odgovornost zase in za svoje vedenje. Takrat se bomo ponovno počutili svobodni, spet bo v nas upanje, da se bo nekaj premaknilo na bolje, spet bomo šli v akcijo.

Pomagamo si lahko s tem, da si začnemo postavljati dobra vprašanja kot so:

Kako lahko rešim situacijo? Kako se lahko sedaj počutim bolje? Kaj se lahko iz tega naučim? Kako sem lahko še boljša? Kaj lahko naredim drugače?

Izogibati se je potrebno slabim vprašanjem: Zakaj se to dogaja meni? Zakaj ravno jaz? Spet jaz? Ravno sedaj?

Ta vprašanja te vrnejo v vlogo žrtve, ponovno se smiliš sam sebi, iščeš izgovore, kažeš s prstom na drugega in nič ne narediš za spremembo.

Verjamem, da boste od danes naprej bolj pozorni, kdaj igrate vlogo žrtve, jo znali prepoznati in hitro izstopiti iz nje s postavljanjem dobrih vprašanj.

Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!

Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.

Na dobra vprašanja!

Katja Pristušek

Marčevska Aškerčeva lučka

Včasih si nadenemo maske in se pretvarjamo, da smo nekdo drug, kot smo v resnici, samo zato, da bi ugajali ljudem v naši bližini. Ste tudi vi med njimi? Skrivate svoje lastnosti, svoja mnenja, da bi bili v družbi sprejeti, da bi lahko bili v bližini nekoga, ki se vam zdi pomemben?

Zapomnite si nekaj. Pomembni ste vi. Vi, takšni kot ste, s svojimi lastnostmi in mnenji. Tudi če drugi pravijo drugače, imejte to pred očmi. Recite si: »Sem, kar sem in to je povsem v redu, dokler s tem nikomur ne prizadenem nič hudega.« Tega ni potrebno razglašati na velik zvon, dovolj je, da če se s čim ne strinjate, samo skomignete z rameni, poveste stavek in se umaknete. S tem boste ohranili svojo samozavest, samozaupanje in ostali vi, takšni kot ste.

Prav tako je pomembno, da ne obsojate ljudi, s katerimi se ne strinjate, ki imajo drugačne poglede na določene situacije kot vi, ali da ne obsojate ljudi, ki so kakorkoli drugačni od vas. Skušajte jim v mislih poslati misli naklonjenosti in ne obsojanja. Če se vam zgodi, da vas kdaj zanese in najprej obsodite, se tega skušajte zavedati, to prepoznati in nato tej osebi poslati naklonjenost.

Zavedajte se, da se v vsakem človeku skriva nekaj lepega, nežnega, prijetnega, nekaj dobrega; mogoče ta oseba, na primer sošolec, sošolka, prijatelj, prijateljica, samo še ne zna tega pokazati na pravi način. Bodite vi tisti, ki jo/ga znate razumeti, znate ohraniti svoj pravi jaz, znate poslati misli naklonjenosti in pokazati, kako je lahko dan lepši s tem, ko je človek zadovoljen s seboj, ko se mu ni potrebno pretvarjati, da bi bil nekdo drug, da je lahko v vsaki situaciji samo on sam. S tem ko sprejemamo drugačne,  je naš svet bogatejši, bolj pisan in bolj zanimiv. To je čarobnost življenja.

Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!

Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.

Na našo drugačnost!

Katja Pristušek

Februarska Aškerčeva lučka

Danes vam dajem nalogo. Ob koncu februarske lučke želim, da sami ugotovite, kaj je bil moj namen povedanega oziroma napisanega. Verjamem, da vam uspe.

Kolikokrat do sedaj ste se že potrudili in s kakšnim drobnim, skromnim načinom koristno poskrbeli ali za domače ali za prijatelje, sošolce ali neznance? Verjamem, da ste to že naredili. Ste kasneje kaj pričakovali v zameno? Ste jim omenili, da to delate za njih, da jih osrečite? Mogoče ja, mogoče ne. Poskusite sedaj drugače, seveda, če še niste. Vsaj nekajkrat na teden, če že ne vsaki dan, naredite nekaj lepega, majhnega za nekoga in tega ne omenjajte nikomur. Naj bo to vaša skrivnost. Opazujte, kako se boste počutili po tem, ko boste za nekoga nekaj naredili. Kako se boste počutili, ko nihče ne bo vedel, da ste bili vi? Kako se boste počutili, ko vi ne boste pričakovali nič v zameno? Opazujte se. Verjamem, da vam bo nov način delovanja všeč tako, da brez tega enostavno ne boste želeli več živeti.

Zakaj se ob tem, ko nekomu nekaj damo in nič ne pričakujemo,  počutimo tako dobro? Prisluhnite starodavni resnici, ki pravi: »Kadar iščeš srečo za druge, jo boš našel sam.« Bodite še eden izmed mnogih, ki občuti srečo s tem, da daje.

Občutili boste tisti občutek sreče, ki ga mogoče premalokrat poznamo, vsaj v današnjih časih. In ko bo v vas ta občutek, se boste počutili svobodnega, lahkotnega. Opazili boste tisto, kar prej mogoče niste, saj je bilo samo po sebi umevno. Mogoče boste na poti v šolo opazili drevo, ki raste že leta tam, a vi ga boste prvič ozrli in občudovali njegovo deblo, liste, krošnjo. Mogoče boste v šoli opazili sošolko, sošolca in njegove lepe oči ali lase, ki jih prej niste. Mogoče boste na poti iz šole opazili oblake, kako se premikajo po nebu in spreminjajo oblike. Mogoče boste zvečer objeli starše, ker jih že dolgo niste. Mogoče kaj drugega, a občutili boste nekaj pri srcu. To vem zagotovo.

Kajti ko smo pripravljeni odpreti srce nekomu drugemu, se tudi naše srce odpre samo od sebe.

Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!

Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.

Na našo srečo!

Katja Pristušek

Dostopnost