Na zadnji majski dan, ki se je začel turobno in deževno, smo se vsi prvošolci odpravili na obisk h Kekcu in preostalim junakom v Kekčevi deželi.
Polni pričakovanj in dobre volje smo na poti v Kranjsko Goro prepevali Kekčeve in druge pesmi ter tako priklicali dobro voljo tudi za sonce, ki je prijazno poskrbelo, da smo lahko pospravili dežnike za tisti dan. Po skrivni poti z Bedančevim avtobusom in prijaznim vodičem smo pogumno stopali v pastirčevo deželo. Predno pa smo prišli do Kekca po skrivnem rovu, ki nam ga je pokazal prijazni starček Brincelj, smo malo prestrašeni pozdravili hudobnega Bedanca, ki je bil ravno na lovu. Ker je želel ugrabiti nekaj porednih otrok, smo ga urno pregnali z oponašanjem sove, ki se je boji. V njegovi strašni hiši smo iz kletke rešili prijazno Mojco, ki nas je peljala mimo vseh pasti do Brinclja. Kekec in strahopetni Rožle pa sta nas peljala do tete Pehte, ki se je izkazala za nadvse prijazno gospo, ki pozna zdravilne rastline prav za vse bolezni. Postregla nam je z okusno malico in zeliščnim čajem. Ker pa smo ji skupaj s Kekcem in Rožletom zapeli hudomušno pesem, je z metlo pregnala naša prijatelja. Tako smo ji tudi mi pomahali in navdušeni zavriskali v slovo: »Ju, ju, juhuhu!« Domov smo odšli polni vtisov in bogatejši za Kekčevo skrivnost, ki pa vam je ne smemo izdati. Če jo želite izvedeti, boste morali na enak nepozaben izlet. Oglejte si še Galerijo slik. Pa srečno!
Sabina Česko
