Select Page

klikC02941

Tako smo poimenovali naravoslovni tabor, ki smo ga letos prvič organizirali za mlade naravoslovce OŠ Antona Aškerca.

gd980909V petek, 11. 6. 2010, smo se z nahrbtniki, obloženimi s spalnimi vrečami, armafleksi in nepogrešljivimi gumijastimi škornji zbrali v avtokampu Jezero. Nastanili smo se v šotorih, ki so nam jih prijazno posodili taborniki rodu Jezerski zmaj. In naša naravoslovna dogodivščina se je v čudovito sončnem vremenu začela. Najprej sta nas okoli jezera vodila dr. Boštjan Pokorny, vodja oddelka za  raziskovalno dejavnost na inštitutu Erico, in mlada raziskovalka Ida Jelenko. Med potjo, ki nas je vodila po območju sanacije ugreznin, smo se v prijetnem razgovoru seznanili z vzroki nastanka Velenjskega jezera, s kamninsko sestavo, o načrtih za Vodno mesto…S pomočjo informativnih tabel smo spoznali nekaj značilnih ptic, ki stalno ali občasno živijo ob jezeru,  Z daljnogledi smo poskušali ptice opazovati tudi v njihovem naravnem okolju, vendar čas ni bil najbolj ugoden.

Kljub temu smo se polni prijetnih vtisov vrnili v tabor, kjer so nas že čakali taborniki Maja, Vid in Nik. In že smo bili na poti v gozd. Pripravili smo si palice, ki so nam bile v pomoč pri pripravi večerje. Seveda, večerjo si je vsak pripravil sam! In kaj smo si privoščili? Taborniki so polni idej in naučili so nas, kako si iz moke, soli in vode pripravimo zanimiv kruh »tvist« in ga na tabornem ognju sami spečemo. Sledile so hrenovke, ki so rade padale v ogenj, in za posladek še pečene banane. Njami, še bi, mami! In ko se je dovolj stemnilo, je bilo na vrsti opazovanje neba z gospodom Petrom Jeričem iz astronomskega društva Gostosevci iz Velenja. Prav prijetno je bilo zreti v jasno nebo, posuto z zvezdami, in poslušati o skrivnostih vesolja. S teleskopom smo si ogledali Saturn, zvezdne kopice, dvozvezdja… . Ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo še zadnji zaprli zadrge na šotorih in zviti v spalnih vrečah sladko zaspali. No, mogoče smo skrivaj v šotorih še malo poklepetali.

Zjutraj nas je prijazno pozdravil sonček in kljub kratki noči smo bili pripravljeni na nove dogodivščine. Najprej smo si privoščili obilen zajtrk, saj je bil pred nami ribiški izziv. Pri ribiški koči nas je že čakal gospod Ivan Kumer, ki nam je predstavil pomen in naloge Ribiške družine Velenje. In nato smo se v ribolovu preizkusili tudi mi. Vsak je ulovil eno velikansko ribo ( ta je bolj ribiška!), ki smo jo nato previdno spustili nazaj v vodo. Sedaj bolj razumemo ribiče, ki ure in ure presedijo ob vodi in čakajo na tisto največjo ribo. Občutek, ko riba zagrabi vabo, in jo počasi vlečeš k sebi, je res poseben! Dopoldan je kar prehitro minil in že nas je čakalo kosilo. Po njem smo obuli gumijaste škornje, se otovorili s pladnji, lupami, termometri… in odšli na raziskovanje rastlin in živali ob in v jezeru. Merili smo temperaturo zraka in vode, ugotavljali vonj in barvo vode, popisali in poslikali obvodne rastline, z mrežicami ulovili ličinke žuželk, ribje mladice, vodne hrošče in  vmes je v marsikatere škornje pritekla voda in malo ohladila razgrete noge.  Bilo je še toliko zanimivih stvari, vendar nas je čas že priganjal in vrniti smo se morali nazaj v tabor.

V dveh dneh se nam je  toliko dogajalo, da še nismo uspeli zbrati vseh vtisov. Vendar smo si v enem enotni: Bilo je super in to bomo še ponovili! Oglejte si še Galerijo slik.

Mentorica Mladih naravoslovcev
Sonja Zager

NARAVOSLOVNI TABOR

Pred šolo v petek smo se zbrali,
navdušeni poskakovali,
ko avtobus je le prispel,
se naš tabor je začel.

Na jezeru je vroče b’lo,
v šotore odhiteli smo,
ko smo si vse uredili,
smo sestanek priredili.

Nato na sprehod smo odšli,
vmes se pogovarjali,
nove živali smo spoznali,
nekaj kamnov smo nabrali.

S taborniki smo veseli,
pred ognjem vročim posedeli,
na palicah smo kruhke pekli,
res so dobri, smo si rekli.

Astronomi so prišli,
zvezdice smo gledali,
Saturn smo še videli,
potem pa hitro spat odšli.

Pa še ribice smo lovili,
na koncu vsi se veselili,
res velike so bile,
pa čeprav ne prav vse.

In obuli škornje smo,
z mrežo šli na jezero,
male žabe smo lovili,
in v vodo jih spustili.

Kmalu se domov vrnili,
staršem o vsem govorili,
spomine smo obujali,
šotore mal’ pogrešali.

Tina Šafarič, 5.b


NARAVOSLOVNI TABOR

Pred šolo v petek smo se zbrali,

navdušeni poskakovali,

ko avtobus je le prispel,

se naš tabor je začel.

Na jezeru je vroče b’lo,

v šotore odhiteli smo,

ko smo si vse uredili,

smo sestanek priredili.

Nato na sprehod smo odšli,

vmes se pogovarjali,

nove živali smo spoznali,

nekaj kamnov smo nabrali.

S taborniki smo veseli,

pred ognjem vročim posedeli,

na palicah smo kruhke pekli,

res so dobri, smo si rekli.

Astronomi so prišli,

zvezdice smo gledali,

Saturn smo še videli,

potem pa hitro spat odšli.

Pa še ribice smo lovili,

na koncu vsi se veselili,

res velike so bile,

pa čeprav ne prav vse.

In obuli škornje smo,

z mrežo šli na jezero,

male žabe smo lovili,

in v vodo jih spustili.

Kmalu se domov vrnili,

staršem o vsem govorili,

spomine smo obujali,

šotore mal’ pogrešali.

Tina Šafarič, 5.b

Dostopnost