Select Page
France Prešeren - Wikipedija, prosta enciklopedija

France Prešeren se je 3. decembra leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem rodil v kmečko družino, poimenovano Ribičevi. Kot tretji otrok je bil zelo bister, in to je opazila tudi njegova mati ter ga pri osmih letih poslala k stricu duhovniku. Obiskoval je ljudsko šolo v Ribnici, v kateri se je kot odličnjak zapisal v zlato knjigo. Po končani gimnaziji se je Prešeren odšel izobraževat na Dunaj, kjer pa je študiral pravo. Iz avstrijskega mesta se je po končani šoli vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot odvetnik.

V tem obdobju je napisal skoraj vse svoje pesmi, pri tem pa mu je pomagal in svetoval prijatelj Matija Čop. Prešeren je bil prvi Slovenec, ki se je lahko kosal s pesniki iz Evrope. A v tem času ni bil priznan, njegovo delo so začeli občudovati  šele po smrti.

Njegova nesrečna ljubezen v Primičevo Julijo se je končala samo z nekaj njej posvečenimi pesmimi in med temi je najbolj znan Sonetni venec. V zvezi je bil z Ano Jelovšek, s katero se nikoli nista poročila. Imela sta samo tri nezakonske otroke.

Njegova zadnja leta življenja je preživel v Kranju kot odvetnik.  8. februarja leta 1849 je tam tudi umrl. Ta dan v Sloveniji obeležujemo kot kulturni praznik.

Prešernova zapuščina je obsežna, najbolj znana je Zdravljica, katere sedma kitica je himna naša države. Pisal je tudi balade in romance, gazele, sonete, različne druge poezije kot tudi zabavljive napise.  Nekaj njegovih znanih del:     O Vrba,  Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Dekletam, Slovo od mladosti, Povodni mož, Neiztrohnjeno srce, Krst pri Savici, Sonetje nesreče …

Zapisala Klara Blažka Cigler, 8. a

Slovenski kovanci
Dostopnost