Select Page

Nedolgo nazaj je skupina naših učiteljev odpotovala na Portugalsko. Voditeljica projekta Erasmus + z naslovom Funkcionalna pismenost – Pot do boljšega znanja, Lidija Strmšek Pisanec, nam je skupaj s sodelujočimi odgovorila na nekaj vprašanj.

Nam na kratko predstavite projekt?

Erasmus+ so projekti, ki jih sofinancira Evropska Unija. Naš šolski Erasmus + projekt pa smo naslovili Funkcionalna pismenost – Pot do boljšega znanja. Gre za projekte mobilnosti učiteljev in tudi učencev. Naša prva mobilnost, to pomeni potovanje, je bilo na Portugalsko, od koder smo se ravno vrnili. Bilo nas je skupaj 5 učiteljev, potovanje pa smo opravili brez večjih težav. Obiskali smo šolo Agrupamento de escolas de Briteiros na severu Portugalske, kjer smo prisostvovali pri pouku, si ogledali šolske prostore in lokacije šol, saj gre za skupino sedmih šol. Spoznali smo vodstvo šole, tamkajšnje učitelje in učence, ki so nas res toplo sprejeli.
V imenu vseh nas sodelujočih učiteljev se še posebej zahvaljujem učiteljici angleščine s Portugalske, Adriani, ki je bila res odlična gostiteljica.  

Naša  pričakovanja so več kot izpolnili.

Gospa Petra Špegel Sovič, vi učite slovenščino. Kako se vam je zdel pouk portugalščine?

Učenci so bili zelo tihi in pouk je bil precej sproščen. Ko jim je učitelj rekel, da morajo nekaj narediti, so to naredili brez ugovarjanja. Naučili so se tudi slovensko himno v portugalščini in slovenščini.

V razredih je manj učencev, največ 24; v primeru, da je v razredu učenec s posebnimi potrebami, je lahko v razredu največ 20 učencev. Pri urah, pri katerih smo bili prisotni, je bilo v razredu od 16 do 19 otrok.

S poukom pričnejo ob 8.30, nato imajo dvakrat po 50 min pouka brez odmora, za tem sledi malica ter pouk do 12.10, ko imajo kosilo, kasneje nadaljujejo s popoldanskim poukom/aktivnostmi do 16.30, ob četrtkih in petkih končajo prej.

Kako pa na portugalskem poteka pouk portugalščine?

Za vsako uro si učenci v zvezke zapišejo datum, naslov teme ter zaporedno uro. Pri uri, pri kateri sem jaz sodelovala, so se pripravljali na test. Njihov pouk je trajal dve uri po 50 minut brez odmora.

V razredu so stene »prazne«, nimajo plakatov, izdelkov učencev …, imajo projektor, zeleno in belo tablo; podobno kot pri nas.

Pri urah uporabljajo zvezke, delovne zvezke ter berila. 

Se kaj razlikuje od našega?

Njihov šolski sistem je precej drugačen kot naš; npr. nimajo dnevov dejavnosti, imajo pa popoldanske aktivnosti (tudi v sodelovanju s srednjimi šolami). Na razredni stopnji s poukom pričnejo ob 9. uri, na predmetni ob 8.30; pred tem se na šoli nič ne dogaja. Na predmetni stopnji nimajo organizirane malice; prinesejo jo s seboj ali si jo kupijo v šolskem baru. V šoli imajo trgovino s pisarniškim materialom, kjer si lahko vsak po nizkih cenah kupi, kar potrebuje za šolsko delo. Socialno ogroženi otroci imajo kartice, na katerih je nakazana denarna pomoč; s tem denarjem si kupijo malico, pisarniški material …


Verjetno ste imeli kaj prostega časa, gospa Nataša Pšeničnik. Kako ste ga izkoristili?


Seveda. Že v samem programu smo imeli vključene oglede nekaterih znamenitosti kraja, kjer smo bili na gostovanju. Obiskali smo muzej zbirke najdb starega arheološkega mesta Citania de Briteiros. Kljub dežju smo si ga tudi ogledali. Všeč nam je bil grad v Guimaraesu in obisk mogočnega svetišča Bom Jesus de Monte na hribu, od koder je bil zelo lep razgled. Navdušilo nas je mesto Porto, ki je drugo največje mesto na Portugalskem.  Tudi Braga, kjer smo bivali, je zgodovinsko mesto s številnimi znamenitostmi.
Da smo bili bolj mobilni, smo najeli avtomobil in se z njim vsakodnevno vozili od stanovanja v Bragi do šole, ki nas je gostila in je bila na podeželju.

Gospod Romeo Šalamon, na naši šoli vi skrbite za računalniško opremeljenost. Se lahko primerjamo z njihovimi šolami?

Lahko bi rekel, da je bila šola opremljena podobno kot naša. V učilnicah so projektorji, vsak učitelj ima svoj računalnik. Je pa res, da so učenci dobili računalnik, ki so ga nesli domov. Pri pouku nisem opazil, da bi uporabljali tablice.

Na Portugalskem ste preživeli šest dni. Gospa Suzana Romih Šalamon, so dnevi potekali po ustaljenih tirnicah?

Gostitelji so za nas pripravili podroben program dejavnosti, ki je bil zelo poln. Vsak dan smo bili prisotni pri različnih urah pouka ter dejavnostih, ki so jih za nas pripravili učenci. En dan smo preživeli na podružnični šoli, v katero so vključeni otroci od vrtca do 4. razreda OŠ. Ogledali smo si tudi šolske prostore, ki so podobni kot pri nas.  Dopoldnevi so tako hitro minili.
Kadar naš program ni bil zaseden s šolskimi obveznostmi, smo popoldneve izkoristili za spoznavanje krajev in zanimivosti v mestu in okolici, kjer smo bili nastanjeni.

Vas, ga. Mateja Vetrih, ni bilo zraven na potovanju, saj ste tik pred njim zboleli. Nama je res žal in upava, da boste prihodnjič šli zraven. Kakšna pa ste imeli pričakovanja? 

Veselila sem se videti njihovo šolo in razrede, spoznati učitelje in njihov način poučevanja. Zanimale so me predvsem razlike v načinu dela pri njih in pri nas. Razburljivo bi bilo spoznati nove prijatelje, s katerimi bi navezala stik in bi mi lahko predstavili njihovo kulturo. Že dolgo si želim obiskati Portugalsko, zato sem se še posebej veselila tega potovanja.

Kaj najbolj pogrešate oz. česa ste se najbolj veselili? 

Najbolj pogrešam nove izkušnje, ki bi jih dobila med potovanjem. Lahko bi mi prišle prav pri mojem poučevanju. Zelo me zanima šolstvo Zahodne in Severozahodne Evrope, zato upam, da se mi bo še kdaj ponudila podobna priložnost.

Zapisali mladi novinarji

Delite s prijateljiShare on Facebook