Select Page

Spominjamo se 30. obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo
Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije in Parkom vojaške
zgodovine Pivka pripravlja vrsto dejavnosti za obeležitev 30. obletnice samostojne slovenske
države, in sicer na 30-letnico vsakega od ključnih dogodkov iz zgodovine slovenskega
osamosvajanja:

– plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo (23. 12. 1990),
– osamosvojitev (25. 6. 1991) in
– slovenska osamosvojitvena vojna (junij/julij 1991).

Projekt obeleževanja 30. obletnice slovenske samostojnosti je poimenovan »Zbrali smo
pogum« in je citat iz časov osamosvajanja, ki se glasi: »Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj«.
Citat ponazarja vzdušje v času plebiscita in dogodkov, ki so sledili in pripeljali do samostojne
in neodvisne slovenske države. Brez enotnosti, zaupanja, samozavesti, ponosa, želje po boljšem
življenju in blaginji in predvsem poguma osamosvojitev ne bi uspela. Zato je glavna vsebinsk
nit projekta pogum.

Za obeležitev 30. obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo bo šolam na voljo
krajši izobraževalni video film o plebiscitu, ki ga bo možno vključiti v šolske proslave na
daljavo in/ali v spominske učne ure na daljavo. Na voljo bo tudi virtualna spletna razstava o
plebiscitu ter klasični postavitvi razstav v parku pred Arhivom Republike Slovenije in na
ploščadi pred Parkom vojaške zgodovine Pivka.

V Predmetni skupini za zgodovino na Zavodu RS za šolstvo so pripravili tudi protokol za
izvedbo spominske učne ure o plebiscitu na daljavo za gimnazijo (možne so prilagoditve za
druge srednje šole) ter za osnovno šolo. Na voljo bo v spletni učilnici za zgodovino
sodelov@lnica na portalu Slovenskega izobraževalnega omrežja.

Video film o plebiscitu bo dostopen na domeni www.zbralismopogum.si od dne 21. 12. 2020,
virtualna razstava o plebiscitu pa od dne 23. 12. 2020 dalje na istoimenski domeni.
V juniju 2021 bodo na voljo tudi video filma, virtualne in klasične razstave ter e-učno gradivo
za obeležitev 30. obletnice samostojnosti in zmagovite vojne za Slovenijo.

Zgodovinske okoliščine plebiscita

Dne 6. decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije z veliko večino sprejela Zakon o
plebiscitu o samostojni in neodvisni Sloveniji. Odločitev o plebiscitu je sledila več let trajajoči
krizi v Jugoslaviji v 80. letih 20. stoletja, ki se je odražala v vse večjih mednacionalnih
nasprotjih, gospodarski, dolžniški in finančni krizi s hiperinflacijo, politični krizi z različnimi
pogledi na ureditev in delovanje države, s poskusi uvajanja skupnih vzgojno-izobraževalnih
jeder na področju šolstva in na drugih področjih. Padal je življenjski standard, obstajale so
velike ekonomske, kulturne, politične in druge razlike med severozahodnim in jugovzhodnim
delom države, reformni poskusi pa niso uspeli.

Odziv Slovencev na krizo v Jugoslaviji je bil v t. i. slovenski pomladi, v kateri so se preko
različnih gibanj civilne družbe, kulturnih gibanj in kulturne opozicije ter politične opozicije
artikulirala prizadevanja po samostojni in neodvisni državi, v kateri bo vladala parlamentarna
demokracija s političnim pluralizmom, človekove pravice in svoboščine z enakopravnostjo in
svobodo ter blaginjo za vse.

Za ta čas je značilen skupni nastop koalicijske vlade Demosa (leta 1990 je zmagala na prvih
svobodnih, demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni), ki jo je vodil Lojze Peterle ter
politične opozicije. V tem obdobju se je odvijalo tudi močno udejstvovanje in propagandne
akcije v podporo plebiscitu. Znana je akcija Slovenija, moja dežela.

Plebiscit je bil izveden v nedeljo, 23. decembra 1990. Udeležilo se ga je 93,2 % volilnih
upravičencev. Na vprašanje na glasovalnem lističu »Ali naj Republika Slovenija postane
samostojna in neodvisna država?«, je pritrdilno odgovorilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev
(to je 1,289.269 volivcev), ki so se udeležili plebiscita. Rezultate plebiscita je tedanja Skupščina
Republike Slovenije slovesno razglasila na seji dne 26. decembra 1990 (ta dan je bil razglašen
za državni praznik kot dan samostojnosti in enotnosti). Slovesnosti in navdušenje so se začele
že na dan plebiscita ter nadaljevale v naslednjih dneh. Igrale so godbe, povsod so bili prisotni
slovenski simboli, ljudje v narodnih nošah. V Ljubljani je potekalo slavje pred ljubljanskim
magistratom in na Prešernovem trgu, slovenski politiki in gostje pa so dajali v Cankarjevem
domu vznesene izjave.

Plebiscit kot dejanje vseljudske odločitve je poenotil slovenski narod in politične stranke na
temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Pri sklicevanju na
pravico narodov do samoodločbe so se slovenski politiki oprli na Mednarodni pakt o
državljanskih in političnih pravicah, ki ga je leta 1966 sprejela Generalna skupščina OZN,
temelji pa na Ustanovni listini OZN in Splošni deklaraciji človekovih pravic. Plebiscit
predstavlja enega ključnih zgodovinskih dogodkov, ki so vodili v razglasitev samostojne
slovenske države 26. junija 1991. Razglasitvi samostojnosti je sledil napad JLA z desetdnevno
vojno, v kateri je zmagala Slovenija. Kmalu je sledilo mednarodno priznanje samostojne in
neodvisne slovenske države ter sprejetje v pomembne mednarodne integracije z Evropsko unijo
na čelu.

Delite s prijateljiShare on Facebook