Petošolce je obiskal slikar Vojko Gašperut, znan tudi kot Gašper. Srečanje je potekalo v šolski avli, kjer je učencem predstavil nekaj svojih umetniških del in jim zaupal svojo navdihujočo življenjsko zgodbo.
Vojko Gašperut je priznani slovenski umetnik, ki po poškodbi hrbtenice ustvarja z usti. Kljub telesni oviranosti ni odnehal – s trdim delom, vztrajnostjo in izjemnim talentom je ustvaril številna umetniška dela, ki so bila razstavljena tako doma kot v tujini. Je član Mednarodnega združenja umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami, in ustanovni član Zveze paraplegikov Slovenije. Po predstavitvi so se tudi učenci preizkusili v slikanju z usti. Naloga jim je predstavljala velik izziv, saj so hitro spoznali, kako težko je nadzorovati čopič brez pomoči rok. Kljub zahtevnosti so v eni uri nastali zanimivi in barviti izdelki. Srečanje je bilo navdihujoče in učenci so izkusili, kako pomembna sta vztrajnost in pozitiven odnos do življenja. Galerija slik.
Prvošolci smo se pogovarjali o drugačnosti preko knjige Drugačen, ki smo jo prebrali v slovenščini in angleščini. Naš Drugačen je bil precej osamljen, dokler se mu ni pridružil Čuden. Tudi najbolj posebni učenci, ki so drugačni od ostalih, lahko najdejo prijatelje in so uspešni pri delu in učenju. Učenci so nato ustvarjali svojega »drugačnega«, kar lahko pogledate v Galeriji slik.
V okviru projekta Korak k sončku smo z drugošolci skozi zgodbo spoznali deklico Aniko, ki je gluha. Ker ne sliši in ne more govoriti, se s sošolci in drugimi ljudmi sporazumeva drugače. Anika za sporazumevanje uporablja slovenski znakovni jezik, ki ga za sporazumevanje uporabljajo gluhi in naglušni ljudje v Sloveniji.
Z zanimanjem smo si ogledali narisane kretnje v slikanici Anika govori drugače in takoj smo postali strašno radovedni in smo se želeli narisane kretnje tudi naučiti.
Z veliko vaje nam je uspelo in naslednji dan smo se že lahko predstavili v slovenskem znakovnem jeziku in sošolcu povedali, da nam je všeč njegova modra/rdeča/zelena/rumena majica. Spoznali smo nekaj kretenj za živali in se naučili osnovne pozdrave (dobro jutro, dober dan, dober večer) v znakovnem jeziku.
Ugotovili smo, da se je zelo težko vživeti v življenje gluhih ljudi, saj nam besede čisto preveč rade izletijo iz ust. Galerija slik.
Tudi v tem šolskem letu smo se pridružili projektu Korak k sončku in z majhnimi koraki odpiramo svoja srca drugačnosti, nenavadnim prijateljstvom in novemu znanju.
Tokrat smo prvošolci razmišljali, kako bi razložili besede empatija, drugačnost, notranji konflikt, predsodek. Ugotovili smo, da so te besede precej nenavadne. Pomislili smo, da bi našli pravljico, preko katere bi to bolje razumeli oz. bi vprašali starejše prijatelje. Točno to smo storili.
Prebrali smo pravljico Ovčka, ki je prišla na večerjo in povabili petošolce v našo družbo. Prikupno poučno zgodbo smo jim obnovili ob ilustracijah, oni pa so nam s svojimi besedami podali razlago besed. Tako smo jih vsi bolje razumeli. Skupni čas pa smo si podaljšali in polepšali še z ustvarjanjem. Ovčki iz pravljice smo stkali odejo nenavadnega prijateljstva, sprejetosti in topline, da se bo pri volku počutila še bolj prijetno.
Učenci drugih razredov smo dobili prav poseben obisk. Obiskal nas je vesoljček Luis, ki je iskal nove prijatelje. Ker ni znal govoriti slovensko, smo se odločili, da ga bomo naučili. Pa ne samo slovensko. Učenci našega oddelka podaljšanega bivanja namreč prihajajo iz štirih različnih držav in govorijo štiri različne jezike. S skupnimi močmi smo izdelali slovar, ki bo (tako vesoljčku Luisu kot tudi nam) pomagal razumeti drug drugega in s tem sprejemati našo različnost.
Zelo smo se zabavali, ko smo iskali besede o prijateljstvu, spoštovanju, sodelovanju …
Ugotovili smo, da nas naša jezikovna drugačnost bogati na prav poseben način. Ne samo vesoljček Luis, tudi mi vsi smo se naučili veliko novega – poleg poznavanja besed v tujem jeziku, še spoštovanja drugačnosti in strpnosti.
