“Soustvarjanje v šoli pomeni več dela, več odgovornosti, pa tudi več živosti – ne manj!”
V petek, 12. 4. 2024, sta nas obiskala učenca Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Neo in Ardit , ter z nami soustvarjala dogodek
BARVITOST ŽIVLJENJA.
Samo sprejemanje barvitosti (drugačnosti) vodi v lepoto življenja.
Neo in Ardit sta se predstavila v 7. b razredu. Neo je pri uri angleščine predstavil vesolje ; seveda v angleškem jeziku. Ardit pa je prebral pesem Dovoli živeti, s katero sporoča, kako pomembno je spoštovati drugačnost. Skupaj so ustvarili čudovito uro, ki nas spomni, kako malo je potrebno, da se naša svetova združita . Odpreti je potrebno le ušesa in srce . Galerija slik.
Drugošolci so pri uri angleščine prebirali znano zgodbo o grdem račku – The ugly duckling. Raček v družbi drugih račkov ni sprejet, ker je drugačen. Žalosten išče svoje mesto v svetu, nazadnje pa ugotovi, da je prečudovit labod. Učenci so poslušali zgodbo, si ogledali kratko risanko, nato pa se pogovarjali o temi drugačnosti in nesprejetosti v družbi. Na koncu so svoja razmišljanja opremili še s lastnimi ilustracijami. Galerija slik.
Monika Ahtik in Suzana Romih Šalamon, mentorici projekta
Sredi januarja sem se udeležila simpozija Inclusion and Integration z naslovom To See and Be Seen, ki ga je učiteljem omogočila Ameriška ambasada iz Ljubljane. Simpozij, ki je name naredil precejšen vtis, me je navdihnil, da smo v 8. in 9. razredu pri angleščini izpeljali 4 ure na omenjeno temo. Učenci so razmišljali o različnih vidikih inkluzije, kaj sploh to je, kje in kako se kaže in kako to občutijo oni tako doma, v družbi kot tudi v šoli. Razmišljali, pogovarjali in argumentirali smo podobnosti in razlike, ki nas delajo drugačne. Pogovarjali smo se o ustrahovanju (bullying), o tem, kako sprejeti se počutimo v šolskem okolju, kaj je na naši šoli dobro in na čem moramo še delati. Zadnja ura, ki je bila namenjena tudi refleksiji preteklih ur, je bila precej čustvena. Učenci so si ogledali tudi kratek video o tem, kako ljudi postavljamo v različne okvirje glede na njihov izgled, lastnosti, hobije in druge značilnosti (Don’t Put People in Boxes: https://www.youtube.com/watch?v=zRwt25M5nGw) .
Učenci so pokazali precejšnjo mero zrelosti, sposobnost razmišljanja in empatije. Povedali so, da si želijo, da bi se o takšnih in podobnih tematikah pogosteje pogovarjali in da so jim ure bile všeč. Ure so potekale v angleščini in tudi v slovenščini, tako da so lahko res vsi izrazili svoja mnenja, ideje, misli in občutke. Zanimivo je, da so učenci v veliki večini kljub možnosti uporabe slovenščine svoje misli izražali v angleščini. Tukaj je nekaj njihovih ugotovitev (prevedenih v slovenščino): – morali bi biti zrelejši; – več bi se morali pogovarjati o podobnih temah; – radi smo se še bolje spoznavali; – biti bolj pozitivni; – na trenutke smo se počutili čudno, nerodno; – ne soditi ljudi glede na izgled ali karkoli drugega; – morali bi biti bolj samozavestni; – biti bolj razumevajoči, potrpežljivi in tolerantni; – ure so bile bolj čustveno poučne; – kljub temu, da smo vsi drugačni, smo tudi vsi enaki.
Zahvaljujem se vsem vključenim osmo- in devetošolcem. Moja pričakovanja ste presegli. Pokazali ste, da zmorete, da ste odprti in razumevajoči, da ste sposobni empatije in da že imate določeno mero zrelosti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Galerija slik.
Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia je med 11. in 14. januarjem v Termah Vivat organiziralo simpozij z naslovom Videti in biti viden (To see and be seen), ki je potekal na temo inkluzije v šolskem sistemu. Govora je bilo o zmanjševanju medvrstniškega nasilja in nadlegovanja, o tem, kako (ne)uspešno slovenski šolski sistem vključuje inkluzijo, kako se slednja kaže na področju literature in drugih področjih življenja. Simpozija se je udeležila tudi naša učiteljica Lidija Strmšek Pisanec, ki svoje znanja že predaja naprej v razredih.
Petošolci smo spoznavali drugačnost na nekoliko drugačen način. Učenci, ki so iz drugih kultur, so predstavili svoje tradicionalne jedi. Nato so v skupinah raziskovali jedi iz različnih delov sveta in pripravili plakate kulinaričnih dobrot celega planeta.
Veliko smo se pogovarjali in poudarjali spoštovanje in pozitivno razumevanje različnosti, ter razvijali empatijo in odprto miselnost.
