Kako se učiti?

Nekaj priporočil za tiste učence, ki se želijo v krajšem času več in bolje naučiti 

1. SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE

• vsak je zase edinstven, osebnost zase
• imamo dobre in slabe lastnosti – ne primerjajmo se z drugimi!
• spoznavanje svojih lastnosti (vsak zase napiše na list tri dobre in tri slabe lastnosti)
• kaj znam? Kaj zmorem? Kaj hočem? – ne izhajamo iz postavke: tega ne znam, tega ne zmorem, tega nimam… najdi svoj CILJ

 2. ŠOLA IN JAZ

• bitke za oceno, nenehna misel na ocene, na uspeh pri testu, razmišljanje o dobljeni oceni, slaba volja zaradi ocene, pritožba na oceno, pravičnost ocene… poraba odvečne energije
• zakaj potrebujemo ocene? Kaj je bolj pomembno ocene ali znanje?
• Vsega je preveč – ne morem se vsega naučiti!
• izberi pomembno
• ločuj bistvo od nebistvenega
• zapomni si le najpomembnejše
• ne pomiluj se, ne razmišljaj…!!! Ne išči ovir, težav za učenje.

3. KAJ VSE VPLIVA NA UČENJE?

Dejavniki učenja:

• fizični (okolje – vreme, osvetlitev prostora, hrup, temperatura, urejenost prostora…)
• fiziološki (naše počutje, zdravstveno stanje…)
• socialni (družbeno okolje – družina, šola, prijatelji)
• psihološki (izvirajo iz nas samih – predznanje, motivacija, učne navade, interes, čustvene značilnosti…)
• ko dejavnike poznamo poskrbimo, da nam olajšajo učenje

4. PRIPRAVA NA UČENJE

POSTAVI SI CILJ

• Kratkoročni cilji – Kaj se bom naučil-a?, kakšen je cilj mojega učnega dne, mojega trenutnega dela?

ORGANIZACIJA UČNEGA PROSTORA

• Potrebuješ miren kotiček
• Uredi si prostor po svojem okusu, tako da se boš laže učil
• Dovolj svetlobe (dnevna ali svetila)
• Dovolj zraka
• Dovolj spanja

ORGANIZACIJA MIZE

• Stvari, ki jih potrebuješ pri učenju
• Odstrani odvečne, nepotrebne stvari
• Pospravi delovno mizo
• Na mizi imej le stvari za določen predmet, ki se ga učiš

ORGANIZACIJA ČASA

• Pri organizaciji časa je pomemben POČITEK!
• Med učenjem potrebuješ premore in malce gibanja, ki preprečuje utrujenost
• Počitek ni le počitek, ampak je sprememba! – z menjavanjem različnih faz učenja se lahko tudi spočijemo
• Izberi najprimernejši čas za učenje
• Čas učenja poskušaj počasi podaljševati
   

5. KAKO SE UČITI?

Ugotovi kakšen je tvoj zaznavni stil?
(vidni ali vizualni,teh = 45%), (slušni ali avditivni, teh = 15%), ( in kinestetični ali tipni, teh = 40%).

Obstaja več načinov za lažje učenje in pomnjenje

DOMAČE NALOGE

• So del učenja, z njimi ponavljamo in utrjujemo snov.
• Z njimi sproti ugotovimo kaj nam ne gre.
• Brez njih bo tudi učenje težje.
   

6. TEHNIKE UČENJA

ČESA NE SMEŠ NAREDITI?

Nikoli se ne smeš učiti na pamet, saj to pomeni, da snovi ne razumeš, temveč se je želiš samo čim hitreje zapomniti – in jo tudi čim hitreje pozabiti. Pri učenju na pamet namreč možganom ne daš dovolj časa, da bi snov resnično razumeli.

Zato se poskušaj snov naučiti z razumevanjem. Preberi stavek in se vprašaj, če razumeš čisto vse, kar si prebral/a. To ponovi večkrat.

PODČRTAVANJE

Zelo hitro se boš snovi naučila tudi s podčrtavanjem najpomembnejših besed in izrazov, lahko pa jih tudi napišeš na poseben list papirja. Tako te bodo vedno spominjale na določeno snov, ki jo boš s pomočjo ključnih besed lažje priklicala v spomin.

SPOMNI SE TUDI PRIMEROV

Ne pozabi tudi snovi, ki se jo učiš, povezati s primeri, ki jih že poznaš. Tako se boš veliko lažje naučila tisto, kar potrebuješ za test. Primeri ti bodo dali asociacijo na določeno snov in tako bo slednja dlje časa ostala v tvoji glavi.

UČENJE V SKUPINI

Saj veš, da več glav več ve, kajne? Naj to drži tudi v tvojem primeru, še posebej takrat, ko govorimo o učenju fizike ali matematike. Če se boste učili skupaj, boste lažje rešili še tako nerešljivo nalogo. Izmenjujte si mnenja, razpravljajte in skupaj rešujte naloge, ki vas morda čakajo v preizkusu znanja.

UČENJE PO NAČELU ŠAHOVNICE

Ta način učenja preprečuje preobilje istovrstnih informacij. Izogibamo se dolgotrajnih učnim aktivnostim, ki so si med seboj podobne. Pomembno je, da izbiramo različne učne vsebine, ki so predhodni čim manj podobne.

MISELNI VZORCI

• So učni pripomoček pri katerem lahko uporabljamo svojo domišljijo, ustvarjalnost, domiselnost in samostojnost.
• Cilji so: porabiti manj časa za učenje, narediti učenje učinkovitejše in uriti možgane, da bodo znali ločiti bistveno od nebistvenega, zapisovanje kratkih povzetkov, povezovanja pojmov.
• Kako izdelamo miselni vzorec? (vaja)
• V središče miselnega vzorca zapišemo glavno temo, misel, naslov, nato iz središčnega lika narišemo glavne veje s ključnimi besedami (z velikimi tiskanimi črkami).
• Pišemo z različnimi barvami, uporabljamo različne simbole, geom. like in risbe.

TRI TEHNIKE BRANJA

• PRVO BRANJE – snov na hitro preletiš – namen spoznati učno snov (pregledaš učno snov, ugotoviš kje je začetek in kje konec, preglej slike, spoznavaš snov kot celoto)
• DRUGO BRANJE – počasno in natančno, hkrati pišeš zapiske (učno snov razdeli na več sklopov, izločiti moraš bistvo in ga zapisati, zapišeš pomembne podatke, ključne besede)
• RETJE BRANJE – bežen pregled zapiskov (pregledaš zapiske in skušaš učno snov obnoviti s smiselnimi stavki)

TEHNIKA PRPOP

Tehnika, ki je primerna za učenje pred velikim testom ali pred tistim majhnim. Posebnost pri tej tehniki je, da si snov resnično ostane v glavi oz. si jo zapomniš.

P – PRELET

Snov moraš najprej preleteti, da veš, kaj točno se boš začela učiti. To najlažje narediš tako, da pri vsakem poglavju pogledaš naslove, izbereš ključne besede in se osredotočiš tudi na slike. Snov preleti počasi, zato daj možganom čas, da si že med preletom kakšno sliko vtisnejo v spomin.

R – RAZDELITEV
Ko boš enkrat videla, koliko snovi čaka nate, je pomembno, da si jo razdeliš v manjša podpoglavja oz. v več enot. Tako se boš danes naučila dve enoti, jutri tri, pojutrišnjem spet dve, pa boš kmalu osvojila vso snov.

P – PREUČITEV
Preuči gradivo tako, da ga boš razumela in prilagodila svojim sposobnostim. Ko se boš učila snov po enotah, si za vsako enoto vzemi natančno toliko časa, kot ga potrebuješ, da boš snov obenem tudi razumela!

O – OBNOVITEV
Snov, ki si se jo naučila, obnovi po svojih besedah v mislih ali na glas. Tako boš dobila občutek o tem, koliko snovi že znaš in koliko se je boš morala še naučiti. Če ti kaj ne bo šlo, ne pozabi na izdelavo miselnega vzorca.
P – PREVERJANJE
Na koncu še enkrat preleti vso snov in preveri, da nisi česa pozabila. Še enkrat pojdi skozi vse velike naslove, kazala, slike in ključne besede.

UČNE KARTICE

Med predpisano učno snovjo se vedno najdejo tudi takšne učne vsebine, ki jih s težavo povezujemo, ker niso dovolj smiselne. Moda si moramo zapomniti precej letnic, tujih besed, formul, definicij ali imen.

Pri taki vrsti učenja in za sistematično ponavljanje večjih količin učne snovi nam bo dragocen učni pripomoček učna kartoteka.

Kako poteka učenje z učnimi karticami?

Učno snov, ki se jo moramo naučiti, prenesemo v obliki vprašanj ali ključnih besed na učne kartice. Pri tem se soočimo z učno snovjo, ki jo moramo znati in jo ob pisanju že prvič obdelamo. Na prednjo stran kartice napišemo vprašanje (besedo), na zadnjo pa ustrezen odgovor, prevod, formulo, definicijo, ključno besedo ali miselni vzorec. Odgovoru lahko dodamo tudi primer, ki ilustrira temo, praktično uporabnost, pri tujih besedah pa besedno zvezo ali frazo, ki kaže pravilno uporabo besede v povedi. Ko imamo kartice napisane lahko začnemo s procesom učenja, ki gre takole:

Iz kupčka kartic jemljemo v roko kartice eno po eno, preberemo vprašanje in skušamo nanj odgovoriti, pravilnost odgovora obvezno preverimo. Če smo odgovorili pravilno, odložimo kartice na nov kupček, tista vprašanja na katera nismo znali odgovoriti ostanejo na istem kupčku (dodamo zadaj), vprašanje, ki ga nismo znali preberemo in premislimo odgovor.

KDAJ NAJ PONOVIM NAUČENO SNOV?

Velja pravilo, da se je potrebno učiti vsak dan malo in ne preveč v enem dnevu. Nadaljnje ponavljanje v naslednjih dneh je vsekakor potrebno, če hočemo neko znanje obdržati. Časovni presledki med posameznimi ponavljanji naj bodo v začetku krajši (en dan), pozneje daljši (več dni).

7. PRED TESTI

Naredi si »plonk listek«. Zakaj? Če si želiš narediti plonk listek, ga moraš napisati na čim manjši košček papirja. Torej že pomanjkanje prostora te bo prisililo, da boš iz snovi, ki se je moraš naučiti, potegnil le najbistvenejše podatke. Ravno to je tisto, česar se moraš naučiti. Izbrati moraš najpomembnejša dejstva in jih na čim krajši, logičen, pregleden in enostaven  način zapisati.

Kadar se učiš moraš izkoristiti več kanalov, ki vodijo podatke v možgane: oči, ušesa, roke, usta in misli. Zato ne pozabi na svinčnik, ki pomaga k boljši koncentraciji in s katerim si boš lahko naredil zapiske.

Učenje časovno načrtuj, organiziraj in nadzoruj. Svoje znanje preveri: sestavi si poskusni test, nekdo naj te izpraša, postavi si vprašanja, kot jih postavi učitelj, naredi dodatne vaje. Večer pred testom si pripravi v torbo potrebne pripomočke. Poskrbi, da se naspiš in zjutraj pravočasno zbudiš.

Za ustno ocenjevanje se pripravi tako, da znanje glasno poveš.

8. NA TESTU

Vsak test je preizkušnja v malem, ki jo moraš obvladati.

1. Uredi si svojo mizo, pripravi pripomočke. Sprosti se. Razmišljaj pozitivno.
2. Ko dobiš test, ga najprej preleti (št. nalog, točke…)
3. Natančno preberi navodila nalog.
4. Razporedi si čas.
5. V prvem navalu odgovori na vsa vprašanja, na katera znaš odgovoriti. Vprašanja, ki jih ne znaš izpusti. Ko rešiš vse kar si znal se umiri. Še enkrat se loti vprašanj, ki jih v prvem preletu nisi znal. Sedaj imaš čas, da se jim posvetiš in jih premisliš.
6. Odgovor piši čitljivo.
7. Vedno imej oči odprte in poskušaj potegniti čim več odgovorov iz samih vprašanj.
8. Na koncu preveri odgovore, če imaš čas.

Časa ni nikoli premalo! Če boš na testu razmišljal, da je časa premalo, ga boš imel res premalo, zato ne zgubljaj energije z razmišljanjem o tem koliko časa imaš pač pa začni z reševanjem in v tem času reši največ kar znaš in lahko.

Ustno ocenjevanje:

• odgovarjaj jasno, glasno in samozavestno
• povej bistvo
• ne čakaj, da te učitelj nenehno spodbuja s podvprašanji
• če težko začneš prosi za minuto časa za premislek

 9. PO TESTU

Po končanem pisanju testa se sprosti, misli pozitivno in počakaj, da izveš rezultat. Vrnjen test dobro preglej, preveri ocenjevanje in razišči napake. Če napak ne razumeš, se o njih posvetuj s sošolci ali učiteljem.

Če je rezultat slab, poišči vzroke, naredi načrt, kdaj lahko znanje znova pokažeš in boš ocenjen bolje.

V primeru dobre ocene razmisli, kako se boš nagradil. Razmisli, kako si se učil, saj so bile strategije dobre in jih lahko uporabiš znova.