GUSARSKE LADJE IN VILE ČIRA-ČARA V OPB ŽE DOLGO NI,
SPOMIN NA PIKINE VRAGOLIJE PA ŠE ŽIVI!
LETOS SMO PRVOŠOLCI V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA POLEG OBVEZNE PIKINE LEPOTILNICE,
NAREDILI TUDI NAČRT ZA GUSARSKO LADJO PIKINEGA OČETA, JO ZGRADILI,
OBESILI GUSARSKO ZASTAVO,
IN SE PODALI NA POT PROTI OTOKU TAKA-TUKA.
ZAGLEDALI SMO GA PO DOLGI VOŽNJI
PREKO RAZBURKANEGA MORJA.
TAM SMO SI KAR DVAKRAT
PRIVOŠČILI PRAVO GUSARSKO MALICO
S POSEBNO ZAČIMBO – CIMETOM.
NATO SMO SE ODPRAVILI
V RDEČO DEŽELO,
NA LOV ZA SKRITIM ZAKLADOM.
PRIPELJALI SMO GA PRAV DO VILE ČIRA-ČARA,
KI JE IMELA DVE NADSTROPJI,
VERANDO ZA KONJA ALFREDA,
V DNEVNI SOBI PA POLNO OMARO
OGRLIC IZ DALJNIH DEŽEL.
VIDELI SMO TUDI, KAKO SE SUŠIJO PIKINE NOGAVICE.
ŠE FICKO SE JE OD VESELJA FOTOGRAFIRAL Z NAMI,
POTEM PA NAS UČIL
HOJO S HODULJAMI,
KI JO JE OBOŽEVALA NJEGOVA LASTNICA.
Z NAMI JE IZDELAL TUDI PIKINO BRENKALO
IN NAS NAUČIL CELO PIKINO PESEM:
Če si moj prijatelj,
me kliči Pika Nogavička,
pike ‘mam na nosku,
a nogavičke na nogah.
Dom, ki ni mu para,
je moja vila Čira čara,
tu živim kar sama,
a dobrodošel mi je vsak.
Hej, Pika Nogavička,
čola hop, čola hej, čola hopsasa,
vsak dan si izmislim,
nekaj čisto novega.
Hej, Pika Nogavička,
alo vsi v Čira čaro se igrat,
hej, jaz sem Nogavička,
mali neugnani škrat.
Jaz počnem, kar hočem
in ne počenjam, česar nočem;
sama si določim,
kako veselo se živi.
Jaz sem mala Pika,
a zrasti me prav nič ne mika,
zmeraj bom počela
le tisto, kar me veseli.
