Danes nas je obiskal Dedek Mraz! 
Pripravili smo mu kratek program, ki ga je zelo razveselil. Po programu nas je vse obdaril z darili 
. Vsi smo bili navdušeni nad njegovim obiskom. Bilo je res čarobno in polno prazničnega vzdušja! 
Kaj dobiš, če stisneš pomarančo? Pomarančni sok. Prav ste ugotovili. Iz pomaranče ne moremo dobiti ničesar drugega, kot njenega soka.
Kaj pa lahko dobimo iz nas? Kaj se skriva v nas? Ste se že kdaj vprašali, kaj nosite v sebi?
Podobno kot pri pomaranči, tudi pri nas ljudeh lahko dobimo samo tisto, kar je v nas. Če v nas ni prijaznosti, topline, ljubezni, tega ne bomo dobili. Če je v nas jeza, krivda, sovraštvo, bomo dobili le to. Od česa je torej odvisno, kaj »stisnemo« iz človeka? Od tistega, kar človek goji. Če so naše misli pozitivne, prijazne, ljubeče, bomo lahko drugim nudili le to. Če v nas prevladujejo temne misli, žal drugim ne bomo morali ponuditi svetlih misli.
Torej, ponovno nas vabim, da opazujemo svoje misli in jih skušamo čim večkrat spraviti na svetlo, prijetno, toplo stran. Tisto temno, pustimo za nami. Tudi, če nam kdaj spodleti, nič ne de. Že to je napredek, da smo opazili, da so se prikradle temne misli in le te sedaj že znamo spremeniti.
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Katja Pristušek
V petek so četrtošolce obiskali posebni gostje, ki so jim približali življenje oseb z različnimi oviranostmi. Najprej jih je obiskala slepa gospa, ki je delila svojo zgodbo in jim opisala, kako se sooča s svetom brez vida. 🦯👩🦯 Učencem je pokazala različne pripomočke, ki ji pomagajo v vsakdanjem življenju – od bele palice, ki jo uporablja za orientacijo, do posebne braillove ure in družabnih iger, ki jih igrajo slepi ali slabovidni. ⏰♟️ Njena toplina in pogum sta učence navdihnila, da so jo z zanimanjem poslušali ter zastavili veliko vprašanj o tem, kako si lahko pomagajo drug drugemu in kaj pomeni, da se ne predaš, četudi se soočaš z izzivi. 💪❤️
Kasneje je prišel še gluhi gospod, ki ga je spremljala tolmačka za slovenski znakovni jezik. 🧏♂️🧏♀️ Gospod je s pomočjo tolmačke predstavil svoje življenje ter razložil, kako komunicira z drugimi, kljub temu da ne sliši. Pokazal jim je nekaj osnovnih znakov v slovenskem znakovnem jeziku in učencem dal priložnost, da so poskusili sami sporočiti nekaj preprostih besed. 🤟👐 S tem so učenci izkusili, kako se z znakovnim jezikom lahko povezuješ z ljudmi, četudi med seboj ne slišite.
Oba gosta sta pustila velik vtis in četrtošolce spodbudila k razmisleku o pomembnosti medsebojnega razumevanja, sprejemanja različnosti in iskanja rešitev, da bi bila družba dostopna za vse. 🌍🤝. Galerija slik.
Razredničarke 4. razredov
Ste kdaj razmišljali o porazu? Seveda. Vsi smo. Ali se zavedate, da je poraz le utvara? Kako, me sprašujete? Nihče ni nikdar v ničemer poražen. Vse, kar storimo, povzroči določeno posledico. Če se poskušamo naučiti, kako podati ali braniti žogo pri nogometu ali rokometu, na primer, pa nam to ne uspe, smo žogo zgrešili, takrat nismo poraženi. Enostavno povzročili smo posledico. Kadar dobite slabšo oceno, niste poraženi, ne, povzročili ste posledico. Resnično vprašanje se skriva v tem, kaj storimo s posledicami, ki jih povzročimo. Pri nogometu ali rokometu bi lahko jamrali, da smo poraženci, lahko pa rečemo: » Daj, podaj še enkrat in še enkrat.« Dokler nam ne uspe. Pri ocenah lahko tarnate, da se vam je zgodila krivica, da je snov težka, da niste imeli časa. Lahko pa se usedete za knjige in se snov naučite in ocene popravite.
Poraz je sodba. Je zgolj mnenje. Izhaja iz naših strahov, ki jih je mogoče odstraniti z ljubeznijo. Ljubeznijo do samega sebe. Ljubeznijo do tega kar počnemo. Ljubeznijo do drugih. Ste že slišali staro modrost: » Strah je potrkal na vrata. Ljubezen je odprla in zunaj ni bilo nikogar.«
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Katja Pristušek
Novo šolsko leto, novi izzivi, nove priložnosti, nova znanja, nove izkušnje, nova spoznanja … Vse to in še več nas čaka. Da bo leto, ki je pred nami takšno, kot si vsi želimo, je prav, da smo odprti. Kaj to pomeni? Da odpremo svoj um vsem možnostim, da se upremo kakršnim koli prizadevanjem, ki nas skušajo potisniti v predalčke in si dopustimo, da smo optimisti, ki verjamemo, da bo vse v redu. Seveda ne samo po sebi, potrebno se bo potruditi, a mi to znamo, saj smo Aškerci!
Poiščimo priložnosti in opazujmo drobne čudeže, kako na primer iz semena zraste mogočna rastlina. Tako se bomo razvijali tudi mi. Imejmo odprt um na vsakem koraku. Odprt um nam omogoča raziskovati, ustvarjati in rasti. Kadar svoj um zapremo, mu onemogočimo rast, ustvarjanje, raziskovanje in še marsikaj. Zato odprimo svoj um lastnim, neomejenim zmogljivostim!
Michelangelo je nekoč dejal: «Najhujša nevarnost ni v tem, da bi gojili previsoke upe, ki jih ne bi bili zmožni izpolniti, temveč, da bi bili vaši upi prenizki, da bi jih izpolnili.«
Ne pozabite, na svetu ste zato, da ste srečni! In ne pozabite, v vas se skriva čudovita moč in potencial, ki komaj čakata, da prideta na plano!
Verjamem v vsakega izmed vas. Ja, tudi v tebe.
Katja Pristušek